Čez tihi ocean je dolga pot. Nikomur ni za sedeti na letalu petnajst ur. Pot sva želela razbiti vsaj na dva kosa. Iskalnik letalskih vozovnic nama je ponudil ugodno kombinacijo s postankom na Havajih.
Let sva imela rezerviran v prestolnico Honolulu, na otoku O’ahu. Zanimivo je, da med osmimi večjimi otoki ni mogoče potovati drugače kot z letalom. Dve havajski družbi imata tako rekoč monopol nad leti in cene so temu primerne. Za let iz Honolula do velikega otoka, bi morala odšteti dvakratno ceno leta iz Malezije v Avstralijo. Odločila sva se, da ostaneva kar na O’ahu.
Ko nekdo omeni Havaje, najprej pomislimo na sonce, morje in sanjske plaže. Ker nihče od naju ni pristaš lenarjenja na plažah, ampak čas raje izkoriščava bolj aktivno, se odločiva, da bo devet dni dovolj. Kmalu po pristanku v Honolulu ugotoviva, da sva se uštela.
O’ahu res ponudi sanjske plaže, a to še zdaleč ni vse.
Osrednji, hriboviti del otoka prekriva deževni gozd. Ta skriva neskončne možnosti za nepozabne pohode.
Seveda, se je možno povzpeti tudi na kakšen hrib bližje obali. Kateri sprehod daje lepši pogled presodite sami.
Popolnoma drugačen relief v oddaljenosti desetih kilometrov ustvarja nekakšno zmešano podnebje. Med tem ko je na obali lahko sončno brez oblačka, so hribi zaviti v dežne oblake. Sonce in dež sta magična kombinacija in ustvarita mavrico. Ta je simbol Havajev. Lahko jo najdete narisano na registrski tablici vsakega avtomobila. Po parih dnevih nama je postalo jasno zakaj. Mislim, da sva jo videla vsak dan vsaj enkrat. :)
Honolulu sam po sebi je samo še eno mesto. Visoke stolpnice in široke ulice. Ljudje, kakorkoli, se zdijo precej sproščeni in umirjeni.
Ne morem se izogniti Pearl Harborju. Zaliv, ki je nekoč bil znan po gojiščih ostrig z biseri, od tod tudi ime (pearl = biser.) Danes pa ga večina pozna kraju dogodka, ki je povzročil vstop ZDA v drugo svetovno vojno - napad na ameriško ladjevje s strani japonskega cesarstva.
Zdaj je na tem mestu spominski park. Večji del si ga je možno ogledati brezplačno. Presenetilo me je to, kako so japonci predstavljeni v celotni zgodbi. Niso neki podli sovražniki, ampak bolj v smislu: “Mi smo jih odrezali od surovin. Ni jim preostalo drugega, kot da nas napadejo!”
Danes japonci predstavljajo velik del turistov v tem parku. Na to nakazujejo tudi dvojezični napisi. Drug jezik zraven angleščine je seveda japonski.
Čeravno sva pričakovala, da teden dni ne bova imela veliko za početi, se je O’ahu izkazal za enega bolj aktivno preživetih delov tega potovanja.
Hvala za branje. Če vam je bil članek zanimiv ali ste v njem našli kaj koristnega, ga ne pozabite pokazati prijateljem. Z gumbi spodaj ga lahko delite na popularnejših družbenih omrežjih.
Vesela bova vsakega odziva. Pozitivnega ali negativnega :) Kontaktirate naju lahko preko kontaktnega obrazca in izrazite svoje mnenje, postavite vprašanje ali delite svoje izkušnje, predloge, pripombe...
