SLO  ENG

VZHAJAJOČEMU SONCU NAPROTI

Želiš biti obveščen(a) o novostih?

S prijavo potrjujete, da se strinjate s splošnimi pogoji uporabe te strani!

Tokratni članek je manj zabaven, kot običajno. Minilo je leto dni odkar sva se vrnila s potovanja. Čeravno je leto dolgo obdobje, ki pregovorno mine prej kot pričakujemo, sva v tem obdobju kar trikrat ostala brez besed.

Ponavadi veljam za bolj dvomljive sorte.  Globalno zatemnjevanje, globalno segrevanje, podnebne spremembe. Nisem si še izoblikoval pravega mnenja. Ali smo za naravne katastrofe res krivi ljudje?

V vsakem primeru vlagamo bore malo moči v njihovo preprečevanje. Stvari se nas dotaknejo šele, ko prizadenejo nam bližje kraje. Ali pa tiste, ki smo jih nekoč obiskali. Ko  med novicami opazimo opustošene ulice, kjer smo nedolgo nazaj domačine spraševali kako se pride do tržnice. Ali ko še imamo njihov kontakt, oziroma bi ga imeli, če vse od nesreče dalje ne bi bili nedosegljivi!

 

Prva novica je odjeknila v začetku septembra lani: “Mehiko stresel najmočnejši potres v zadnjih 100 letih.” Potres s središčem ob obali zvezne države Chiapas je med drugim prizadel mesto San Cristóbal de las Casas. Ta nama je ostal v izredno prijetnem spominu. Pisane ulice, bogate tržnice, okusna hrana, ustrežljivi domačini. In vse to sredi tropskega pragozda, ki je pred dvatisoč leti predstavljal dom Majem. Chiapas je arheološki park v enem.

  
Na sliki levo, Parque Central med najinim obiskom. Desno, večer po potresu. [slika desno: AP Photo/Moyses Zuniga]

  
Še ena podobna primerjava - Templo de Santa Lucia. [slika desno: AP Photo/Moyses Zuniga]

 

Le dva meseca za tem, šok z drugega konca sveta. “Tajfun Damrey pustošil po Vietnamu.” Neurje je vzelo čez 60 življenj, uničilo 23.000 domov, nadaljnih 40.000 jih poškodovalo, utonilo 10 večjih tovornih ladij in 1300 ribiških čolnov.

Pa ravno Vietnam. Ta nama prav tako predstavlja poseben spomin. Dežela kjer sva z Živo začela potovati skupaj. Tudi dežela, kjer sva doživela nekaj najpristnejših izkušenj z domačini. Če odmisliva španščino v Latinski Ameriki, sva se v Vietnamu naučila največ besed v lokalnem jeziku.

Med obiskom mesteca Hoi An sva se kopala na bližnji obali, v času neurja pa za to ni bilo potrebno do morja.

  

  
Hoi An med najinim obiskom na slikah levo. Desno, fotografije med neurjem. [zgoraj desno: Kham/Reuters, spodaj desno: Hau Dinh/AP]

 

Zemlja je vzela svoj davek, prav tako voda. Letos spomladi se je svojega odločil pobrati še ogenj: “Izbruh ognjenika Fuego v Gvatemali prizadel milijon in pol ljudi.

Cel mesec sva preživela v Antigui Gvatemali. Delala sva v hostlu. Pogled na Fuego nama je predstavljal tako rekoč dnevni prizor skozi okno. Spomnim se ga kako je kot stari parnik pihal nedolžne oblake prahu. Vse do nedavnega.

  
Levo, Fuego posnet iz Antigue med najinim obiskom marca 2017. Desno, precej srditejša podoba pobesnelega velikana skoraj natanko leto kasneje. [slika desno: Orlando Estrada/AFP/Getty Images]

 

[vir slike: BBC]

Takrat sva celo imela priložnost povzpeti se na Fuego, a sva se odločila za lažje dostopni ognjenik Pacaya. O vzpenjanju po aktivnem vulkanu sem pisal v članku o Antigui.

Fuego je popolnoma uničil naselji Alotenango in El Rodeo. Obe ležita ob glavni cesti Antigua - Escuintla, po kateri sva se midva odpravila proti Salvadorju.

 

Upam, da je s tem neprijetnih novic dovolj. A začenjam čutiti grenak priokus, da upanje samo ne bo dovolj :(

 



Hvala za branje. Če vam je bil članek zanimiv ali ste v njem našli kaj koristnega, ga ne pozabite pokazati prijateljem. Z gumbi spodaj ga lahko delite na popularnejših družbenih omrežjih.

Vesela bova vsakega odziva. Pozitivnega ali negativnega :) Kontaktirate naju lahko preko kontaktnega obrazca in izrazite svoje mnenje, postavite vprašanje ali delite svoje izkušnje, predloge, pripombe...


Varšava, Poljska
São Roque in São Paulo, Brazilija
Kako izdati knjigo?
Prek založbe, v samozaložbi ali kako drugače?
Kako potovati pod 10€ na dan?
Dežela kengurujev, premikajočega doma in novoletnega žara
Raj