SLO  ENG

VZHAJAJOČEMU SONCU NAPROTI

Želiš biti obveščen(a) o novostih?

S prijavo potrjujete, da se strinjate s splošnimi pogoji uporabe te strani!

Ruska viza se mi je počasi iztekala in za zadnji, najtežje pričakovani postanek v tej deželi sem izbral Irkutsk. Zakaj Irkutsk, zaradi neposredne bližine Bajkalskega jezera.

To je bil tudi moj poslednji štoparski izziv v Rusiji. Na pot sem se podal zgodaj zjutraj, in najprej kar nihče ni hotel ustaviti. Ampak, ker se vsak dober konec začne s slabim začetkom, sem se potolažil, da je to dober znak :)

Nato mi ustavi rdeč Range Rover. V njem ženska po imenu Lara, ki reče, da me lahko zapelje do Mariinska, kjer se bo udeležila neke otvoritve športne ploščadi za pol ure. In, da če se ji pridružim, me lahko potem zapelje na drug konec mesta na cesto proti Krasnojarsku. Ker je vedno najtežje priti mimo mest, pristanem. Kakorkoli, kasneje ko se dejansko pripeljeva na to otvoritev, se izkaže, da je, kot direktorica verige trgovin Čajka in donatorka projekta, častna govornica :) Na sliki spodaj levo, za mikrofonom, prva z leve. No, bilo je malo več kot pol ure, vključno s panoramsko vožnjo po Mariinsku, ampak na koncu sem vendarle prispel na željeno točko.
Nisem rabil štopati dolgo. Mogoče manj kot 5 min, ko ustavi fant mojih let - Andrej. Vprašam ali gre do Krasnojarska (približno slaba polovica poti do Irkutska), ki mi je bil nekako cilj za prvi dan.
"Peljem se mimo, ja" poreče.
"Hmm, kako daleč pa? Jaz moram do Irkutska?"
Nasmehne se: "Potem imaš srečo. Jaz grem do Angarska, ki je le 30km pred Irkutskom :)"
Nisem mogel verjeti, to je bila najdaljša pot, ki sem jo opravil na štop v enem kosu - skoraj 1500km. 
Tako sva skupaj preživela več kot 24h. Na sliki spodaj desno sva nekje blizu Krasnojarska, na jedilniku Lapša - nekaj podobnega kot pri nas goveja juha, ampak zelo gosto, veliko rezancev, malo tekočine.
V Angarsk sva prispela popoldan naslednjega dne. In ker med 1500 in 1530 km ni velike razlike, me je zvečer zapeljal še v Irkutsk. Jaz pa sem se v vmesnem času še sprehodil po mestu, ki nosi ime po edini reki, ki odteka iz Bajkalskega jezera - Angari.

 

Prva asociacija, ki mi je vletela v misli, ko sem se znašel v centru Irkutska je bila: To je sibirski San Francisco :) Verjetno je na to vplivalo tudi vreme, ki je bilo ta dan nekoliko kislo - pač takšno kot v SF. Irkutsk je razpoložen na bregovih reke Angare, ki sicer ni tako široka, kot zaliv pri San Franciscu ampak za domišljijo zadostuje. Bregovi Angare pa so ravno dovolj valoviti/hriboviti, da ulice niso ravne.

Irkutsk ima nekaj, kar ni značilno za ruska mesta. Sploh ta na vzhodu. Namreč, ima staro mestno jedro, ki je, roko na srce, prav netipično rusko, lepo urejeno. Sicer ga ne imenujejo "staro mestno jedro", ampak 130-ti kvartal (spodaj levo.) V tem mesecu dni potepanja po Rusiji sem opazil, da imajo pač radi številke in kratice :)

Simbol mesta je Babr - žival, ki je že izumrla, neka vrsta tigra (spodaj desno.) Ponavadi je uprizorjen kako je ravno začopatil podlasico :)

 

No, ko se oddaljite iz centra pa že začne bolj spominjati na Rusijo. Vključno s prometnimi zamaški.

 

Irkutsk je znan tudi po letalski industriji. Žal mi ni uspelo do muzeja Irkutske Letalske Tovarne (Irkut - Irkutskij Aviacionij Zavod), ker je precej iz centra mesta. Mi pa je upelo stegniti glavo čez ograjo zapuščenega dela letališča in pred očmi se mi je kar zameglilo. Čisto nepričakovano uzrem letala, verjetno pripravljena za kak muzej. Med njimi pa legendarna Iljušin Il-76 (spodaj levo) in Suhoj Su-27 (spodaj desno, prvi iz leve).

 

Ampak, kot že omenjeno, glavni razlog za moj obisk Rusije nasploh, je bilo Bajkalsko jezero. En dan sem porabil za sprehajanje po njegovem nabrežju blizu mesteca Listvjanka na južnem delu jezera. To je kar precej turističen del jezera. Ampak že tukaj sem uzrl nekaj za oči prijetnih prizorov.

 

In to je bilo samo ogrevanje. Za dva dni sem se podal na otok Olhon, ki je bil povsem duhovna izkušnja :) Ne vem, nimam besed, samo slike se lahko približaju dejanskemu opisu:

 

Sončni zahodi so nepozabni:

 

Najboljše pa je splezati na kako skalo, si na vrhu pripraviti kaj za potešitev želodca in pomalicati z razgledom, ki ga nima noben hotel za 5 zvezdic.

 

Glavno mestece na otoku je Hužir.

 

In ker pač moram gledati na proračun, sem najel najcenejšo sobico v mestu :) Zanjo sem odštel 400 rubljev (cca. 5€). Za primerjavo, pakistanec, ki sem ga srečal na avtobusu na poti na otok, je sobo rezerviral vnaprej preko interneta in zanjo odštel 14 000 rubljev. Kakorkoli, z udobjem se težko pohvalim, ampak za eno noč je bila na mestu. Sicer je bila predelana školjka tovornjaka :) Od znotraj in od zunaj pa je izgledala tako:

 

Kot že klasika, za konec še nekaj kulinarike. Na prvi sliki so Buzi. To je sicer burjatska specialiteta, ki pa postaja vedno bolj popularna tudi v ostalih delih Rusije. Buzi so testo, polnjeno z mletim mesom in juho. Zanimivi so zato, ker moraš najprej pri luknjici izpiti juho, šele potem lahko zagrizeš vanje.
Bajkal je znan po pestrem živalskem svetu, predvsem pa po ribah. Glavna riba v jezeru je Omulj. V Listvyanki je tržnica (na drugi sliki), kjer jih lahko kupiš na tone. Običajno se je dimljena.
Na tretji sliki je Plov, originalno iz Uzbekistana a zelo popularen v Rusiji. Poenostavljeno je to rižota z mesom, korenjem in dodatnimi začimbami, ki že nekoliko spominjajo na azijsko kuhinjo. V plastenki zraven krožnika pa je Kvas. Pijača izdelana iz kruha ali nekaj podobnega, kogar zanima naj pogugla. Kupi se lahko kar na ulici v refuzi. Prodajajo ga v takšnih hlajenih cisternah (četrta slika) in je odličen za potešitev žeje na vroč dan :)

 

 



Hvala za branje. Če vam je bil članek zanimiv ali ste v njem našli kaj koristnega, ga ne pozabite pokazati prijateljem. Z gumbi spodaj ga lahko delite na popularnejših družbenih omrežjih.

Vesela bova vsakega odziva. Pozitivnega ali negativnega :) Kontaktirate naju lahko preko kontaktnega obrazca in izrazite svoje mnenje, postavite vprašanje ali delite svoje izkušnje, predloge, pripombe...


Nikaragva
Zhengzhou, Kitajska
Kako najceneje do Ulan Batorja iz Irkutska?
Kako potovati pod 10€ na dan: Prevozi
V iskanju svobode
Dežela kengurujev, premikajočega doma in novoletnega žara