Prva in, kot lahko zdaj že potrdim, tudi edina obiskana država v Južni Ameriki je Brazilija. Prvi postanek v Braziliji - Rio de Janeiro.
Vsi že poznate Kristusa in slovito plažo Copacabano, zato o tem ne bom izgubljal besed.
O plaži morda le inovativen pristop hlajenja razbeljenega peska (namakalna cev), da postane vsaj pogojno prehoden za bose noge. In umetnina, ki jo je dovoljeno fotografirati le v zameno za donacijo.
Pri Kristusu omenim čudovit razgled na mesto, ki na turoben megličast dan postane prav mističen.
Rio je mesto nasprotij. Na enem koncu občudujemo rajske plaže, obdane s stolpnicami in vrhunskimi hoteli. Le kratka vožnja z metrojem pa nas pripelje v favelska naselja.
Tudi brezdomcev je veliko. Ne spomnim se kraja, kjer bi jih videl toliko. Nekateri so prav strašljivo vsiljivi. Vztrajajo, ti sledijo in zahtevajo, da jim odstopiš kak real.
Naj to ne zveni preveč negativno. Rio je še vedno prijetno mesto, zraven stolpnic in favel pa ponuja tudi tretje okolje. To je Lapa in predstavlja stari center mesta. Tukaj naletimo na artistično ozračje. Stavbe kažejo kolonialno preteklost. Stene so pisane in porisane z grafiti. So odličen kraj za sprehod na kavico.
Še posebej pisane so stopnice Escadaria Selarón. Te so prekrite s tisočimi ploščicami in vztrajnost pregledovanja vsake izmed njih, poplača pogled na tisto s posebnim imenom…
Spet se ne morem izogniti tržnicam. Zdaj jih je že prav zanimivo primerjati. Za tukajšnje bi dejal da so med bolj sofisticiranimi. Nenazadnje najdemo stojnice, kjer je možno plačati s karticami.
Nahajajo se kar na ulicah sredi mesta. Vsak dan v tednu na drugi ulici. Na tak način zagotovijo čistost in urejenost.
Posledica lege mesta - ob obali Atlantskega oceana, je tudi bogata izbira rib in drugega morskega bogastva. V promet gredo tudi glave. Komaj mi je uspelo posneti fotografijo preden se je nekdo zagrebel za lep primerek :)
Članka o Riu seveda ne moremo zaključiti brez nogometa. To je kraj najslovitejšega stadiona na svetu. Imenuje se Maracaná, naglas je na zadnjem zlogu. Predstavlja domovanje dveh lokalnih klubov, Flamenga in Fluminensa. Naključje je hotelo, da sem si imel čast ogledati ravno tekmo teh nasprotnikov.
Nogomet je nogomet. Tekma je bila gledljiva, vzdušje na tribuni neopisno. Še bolj zanimivo je po tekmi. Stadion se izprazni v trenutku. Tukaj ni ozkega grla in čakanja v gneči. Žal okoliška prometna infrastruktura ni dimenzionirana po istih smernicah. Spodaj levo je prizor, ko trume privrejo na postajo podzemne železnice. Desno pa po tem, ko se uspemo posardelicat na vlak. Vrata vagona se ne bi zaprla, če ne bi nekdo, ki je moral ostati na postaji in počakati naslednji vlak, pomagal poriniti zadnjega potnika v prenatrpan prostor….
Deset dni v Riu je prineslo čas za premik naprej. Tokrat sva se odpravila naproti bolj ruralni izkušnji Brazilije :)
Hvala za branje. Če vam je bil članek zanimiv ali ste v njem našli kaj koristnega, ga ne pozabite pokazati prijateljem. Z gumbi spodaj ga lahko delite na popularnejših družbenih omrežjih.
Vesela bova vsakega odziva. Pozitivnega ali negativnega :) Kontaktirate naju lahko preko kontaktnega obrazca in izrazite svoje mnenje, postavite vprašanje ali delite svoje izkušnje, predloge, pripombe...
