Dolgo časa sem se odločal ali napišem članek o Bangkoku ali ne. Zloglasno mesto, v katerem sva pa nisva našla nič posebnega in malo od pričakovanega. Nato pa je ob najinem potepanju po severu udarila novica o smrti kralja. Vrnila sva se v Bangkok. Prvič, ker nama je bil na poti proti jugu. In drugič, ker naju je zanimalo, v kaj se mesto prelevi v takih trenutkih.
Najprej na ulicah opaziš takšne in drugačne "osmrtnice" in črnobele trakove, na naslovnicah časopisov zgolj slike kralja in dogodku primerne članke.
Pred kraljevo palačo se zbirajo ljudje in z molitvami izražajo svojo žalost in naklonjenost...
Tudi v vsakodnevnem življenju prevladuje črna barva, na tržnicah se prodajajo črne majice...
Da pa vse ne bi bilo tako žalostno se v starem mestu deli brezplačna hrana! Le malo je potrebno poždeti v vrsti in vsega je na pretek. Dobi se voda, sokovi, celotna kosila z rižem, mesom in zelenjavo, enolončnice, sadje, keksi, hlebčki in ostale sladkarije...
Sicer si o Bangkoku presenetljivo težko ustvarim pravo mnenje. Vsekakor sem na podlagi pripovedanega pričakoval zanemarjeno, smrdljivo mesto. A težko rečem, da je kaj bolj umazano od ostalih mest jugovzhodne azije. Očitno javne službe svoje naloge opravljajo. Kaj podobnega, kot na sliki spodaj desno, se ne spomnim, kdaj sem nazadnje videl. In ta slika je posneta dober teden pred novico o kralju.
Promet je seveda obupen, a tudi to ni nič novega. Tuk tuki pa so prav simpatični :)
Kot v večini velemest tod naokoli se življenjski standardi razlikujejo od ulice do ulice. Z le nekaj koraki se lahko sprehodiš od prestiža do popolne bede.
Tržnice so pa drugačne, kot sva jih bila navajena do sedaj. Tukaj se vse prodaja kar nekako na ulicah. Samo kot zanimivost naj omenim. Kdor potrebuje kakršna koli očala, sončna, korekcijska, z natisom Ray Ban ali Cerrera, v glavnem kakršna koli mu srce poželi... Tukaj se vse dobi za 25 bahtov - recimo temu, dobrega pol evra :)
Prava zanimivost pa so plavajoče tržnice. Midva sva se podala na Damnoen Saduak, ki velja za najbolj oblegano. A rano vstajanje in zgodenj obisk je zadostoval za izogib skupinam turistov, ki so se kobacali iz avtobusov, ko sva ga midva že zapuščala.
No, za občutek, kako vse skupaj izgleda služijo spodnje slike. Branjevke ne postavijo štantov, ampak se kar pripeljejo na čolnih. Do njih lahko dostopiš iz nabrežja ali pa odšteješ nekaj sto bahtov za uro vožnje po kanalu.
Hvala za branje. Če vam je bil članek zanimiv ali ste v njem našli kaj koristnega, ga ne pozabite pokazati prijateljem. Z gumbi spodaj ga lahko delite na popularnejših družbenih omrežjih.
Vesela bova vsakega odziva. Pozitivnega ali negativnega :) Kontaktirate naju lahko preko kontaktnega obrazca in izrazite svoje mnenje, postavite vprašanje ali delite svoje izkušnje, predloge, pripombe...
