Pred točno letom dni sva se vkrcala na vlak v Kalifornijskem mestecu Merced. Vozovnici sva kupila z denarjem, ki so nama ga dan poprej podarili naključni ljudje med bolj ne, kot uspešnimi poskusi štopanja po ZDA. Živa je kmalu potem, ko se je vagon začel premikati zadremala, sam sem se zatopil v pisanje nekega članka.
Nisem polagal pozornosti, ko se je mimo mene premaknila ženska postava. Počasi se je prebijala po koridorju med sedeži od začetka do konca vagona. Pred vsakim potnikom je na mizico položila manjši paket. Še vedno nisem polagal pozornosti.
"Spet nekaj prodajajo," sem si dejal.
Ko vendarle odmaknem pogled od tabličnega računalnika, pred sabo zagledam improviziran zavojček bonbonov in sporočilo. Začnem brati. Začelo se je nekako tako: "To je naključno dejanje dobrote v čast deklici po imenu Alyssa May, kateri je bilo življenje odvzeto prezgodaj ..."
Po kratki raziskavi in parih vprašanjih postavljenih stricu Googlu sva ugotovila, da starši v spomin na tragičen dogodek vsako leto na dekličin rojstni dan sprožijo verigo dobrih dejanj naključnim znancem in neznancem.
Začutila sva, da morava tudi midva predati štafeto naprej. Pobrskala sva po nahrbtnikih in našla nekaj nepotrebnih bremen, ki sva jih nato podarila dvema brezdomcema.
Po enem letu je ponovno 4. februar in takšno ravnanje ne bi smelo biti omejeno na le en dan v letu in zagotovo ne samo na Kalifornijo.
-1-01-1024x768.jpeg)
-1-01-1024x768.jpeg)
Starši deklice vsako leto pripravijo dogodek na Facebooku: Random Acts of Kindness for Alyssa Samansky's 20th Birthday, kjer je možno komentirati ali deliti fotografije povezane z uslugo, ki smo jo prejeli ali podarili. Zaradi moči originala sem prilepil opis dogodka v angleškem jeziku. Slovenski prevod se nahaja pod njim.
Aaron and I had three girls. Our oldest daughter is Alyssa May Samansky, and on February 4th she would have been 20 years old. We were blessed to have her 7 and a half years before her life was cut short in a parking lot by a distracted driver. Alyssa was funny. She had a goofy laugh and loved to see people smile. Alyssa was also a tremendous giver. If there was a birthday in her classroom, she would save half her cupcake to bring home to her sister (showing a self restraint that I cannot fathom in a child). She loved to wrap up items she made herself or personal possessions to give as gifts, just because. Alyssa was generous with her hugs, smiles and laughter. We miss her and ALL the joy she brought to us. In honor of our generous goofball, we hope you will join in celebrating what would have been Alyssa's 20th birthday! You can do this by spreading joy and happiness on her special day with a Random Act of Kindness. You don't have to spend any money and it doesn't take much time. Let someone in front of you at the Supermarket, offer a compliment to a stranger, visit a retirement home, pick up some trash on the running trail or pay for the car behind you at Starbucks... Whatever you want to do! These are only ideas. It would be cool if you posted what you did so we can share in the fun. You can use #AlyssaMayDay if you share on other social media platforms. Whatever you do, please do it with a smile in your heart! Alyssa would love to know that she brought about a little more joy in the world. Thanks so much for helping us remember our little girl in such a meaningful way! We hope your February 4th is awesome! Happy Alyssa May Day!
Z Aaronom sva imela tri dekleta. Najstarejša hči je Alyssa May Samansky. 4. februarja bi bila stara 20 let. Blagoslovljena sva bila, da je bila z nama 7 let in pol, preden se je njeno življenje končalo na parkirišču zaradi nepozornega voznika. Alyssa je bila smešna. Najbolj ji je bilo všeč, če so se ljudje okoli nje smejali. Alyssa se je tudi rada razdajala. Ko je nekdo v njenem razredu praznoval rojstni dan, je prihranila polovico svojega kosa torte, da bi ga prinesla domov sestri (kazala je samoiniciativnost, ki je pri otroku še vedno ne morem razumeti). Rada je zavila stvari, ki jih je sama ustvarila ali svoje osebne predmete, in jih nato podarila kot darilo, pač kar tako. Alyssa je bila velikodušna z objemi, veseljem in smehom. Pogrešamo jo in vso radost, ki jo je prinašala. V čast naši velikodušni norici upamo, da se boste pridružili praznovanju njenega 20. rojstnega dne! To lahko storite tako, da razširite radost in srečo z naključnimi dejanji dobrote. Za to ni potrebno zapravljati denarja in ne bo vam vzelo veliko časa. Spustite nekoga predse, ko čakate v vrsti pred blagajno, podarite kompliment tujcu, obiščite dom za ostarele, med jutranjim tekom poberiti nekaj smeti ali plačajte za avto, ki stoji v vrsti za vami pri Starbucksu ... Karkoli želite! To so samo ideje. Bilo bi lepo, če objavite, kar ste napravili, da se lahko pozabavamo. Za delitev na drugih družbenih omrežjih lahko uporabite #AlyssaMayDay. Karkoli počnete, prosim, naredite to z nasmehom v svojem srcu! Alyssa bi želela vedeti, da je prinesla na svet še nekaj veselja več. Najlepša hvala za pomoč, da se spomnimo naše deklice na tako pomemben način! Upamo, da bo vaš 4. februar super! Vesel dan Alysse May!
Z Živo nisva bila deležna ljubeznivosti tujcev samo ta en dan. Sem bi lahko uvrstila kamboškega taksista, ki je brez najine vednosti uspel prepričati vse svoje prijatelje, da so darovali po en dolar, s katerimi so nama nato kupili vozovnice za avtobus. Pa sprevodnika minibusa, ki naju je proti volji nadrejenih pripeljal v Phnom Penh brezplačno. Brezplačnih vozovnic sva bila deležna tudi v Mehiki, na Tajskem in v Vietnamu. V Avstraliji sva z avtodomom pripeljala na bencinsko črpalko pol ure po zaprtju. Na srečo je bil lastnik še vedno na objektu in nama odklenil črpalko, da sva lahko dotočila gorivo, plačala na črno in nadaljevala pot. Pa američan Kurt, ki nama je odstopil svojo sobo v San Franciscu, čeravno je bil sam takrat v Evropi. Več kot 200 ljudi nama je pomagalo s prenočišči, hrano ali prevozi, ko sva štopala čez pet celin.
Z nekaterimi sva ohranila stik, toda večina so le ljudje, ki sva jih srečala tisti dan in nikoli več. Postavi se vprašanje, na kakšen način uslugo vrniti.
Nobene znanstvene podlage nimava za to trditev. A marsikaj, kar sva doživela, naju je prepričalo, da se dobre stvari dogajajo dobrim ljudem. Če počnemo tisto, za kar menimo, da je prav, s soljudmi ravnamo tako, kot želimo, da oni ravnajo z nami, ne glede na raso, narodnost, vero ... bomo doživeli čudovite stvari. Vsi vemo, da so ljudje do nas takšni, kot smo mi do njih. To ne velja samo na nivoju posameznikov, temveč tudi širše družbe. Prepogosto pomagamo posameznikom in od njih pričakujemo vrnitev usluge. Zavestno ali ne. Če gremo v skrajnost, pomagamo izključno ljudem, za katere menimo, da so nam sposobni uslugo vrniti. Zakaj bi pomagali brezdomcu? Kaj nam bo on vrnil?
To ni v redu. Pomagamo lahko ne glede, ali nam prejemnik lahko vrne uslugo ali ne. Morda jo lahko komu tretjemu. Ta bo pomagal četrtemu in tako dalje. Če vsi delimo isto miselnost, se bo gotovo našel nekdo, ki jo bo vrnil nam. Na to lahko gledamo, kot da pomagamo družbi. Družba nam bo povrnila.
-1-01-1024x768.jpeg)
-1-01-1024x768.jpeg)
Hvala za branje. Če vam je bil članek zanimiv ali ste v njem našli kaj koristnega, ga ne pozabite pokazati prijateljem. Z gumbi spodaj ga lahko delite na popularnejših družbenih omrežjih.
Vesela bova vsakega odziva. Pozitivnega ali negativnega :) Kontaktirate naju lahko preko kontaktnega obrazca in izrazite svoje mnenje, postavite vprašanje ali delite svoje izkušnje, predloge, pripombe...
