SLO  ENG

VZHAJAJOČEMU SONCU NAPROTI

Želiš biti obveščen(a) o novostih?

S prijavo potrjujete, da se strinjate s splošnimi pogoji uporabe te strani!

Sledi nadaljevanje Živinega prispevka za regionalni časopis OKo. Predhodne članke najdemo pod naslovi Skozi Živine oči in JV Azija - Začetki.

 

Stvari se zameglijo... in ko potuješ, se vrnejo v pravo perspektivo (Darana Gidel).

 

V tem članku ne bomo potovali daleč od prejšnjega. Še vedno smo v Aziji (Vietnam, Kambodža, Tajska, Laos). Rada bi vam predstavila še nekaj stvari, ki naju niso pustile ravnodušne.

Ena od stvari so definitivno tuneli Cu Chi na jugu Vietnama. Nisem vedela, kako si naj predstavljam mesto pod zemljo. Spraševala sem se: ˝A je kaj takega sploh mogoče? Kdo in kako bi to zgradil? Za kaj takega se namreč potrebuje preveč časa…˝ (Vem, da to ni edino ˝podzemno mesto˝, a zaenkrat še vseeno tisto, ki sem ga uspela doživeti.)

Ko ljudje stopijo skupaj in ko želijo preživeti, lahko nastane marsikaj. Tu je dokaz - 121 km dolg podzemni objekt, ki je začel nastajati v poznih 1940 letih. Razlog pa je bila predvsem vietnamska vojna. Ob sprehodu po sobanah, je težko dojeti, ne samo, da so nekoč tukaj bivali, ampak tudi, da so vse kopali ročno, brez posebnih pripomočkov, ki bi jim olajšali gradnjo in bi jih verjetno uporabili danes. Skoraj nemogoče si je zamisliti takratne razmere. Kako so lahko preživeli v tej temi ob pomanjkanju hrane in tekočine, … a ljudje se znajdemo. Že takrat so se večinoma prehranjevali s hrano, ki raste pod zemljo. Veliko so uporabljali tapioko (manioka, kasava), ki je, čeprav iz druge družine rastlin, malo podobna našemu krompirju, in arašide (prav tako rastejo pod zemljo). Za vodo so tudi znali poskrbeti. Čez dan so se večinoma skrivali v rovih, ponoči pa so šli na "zrak" in si priskrbeli nujne stvari. Naj omenim tudi, da so bili rovi polni mravelj, škrpijonov, pajkov in še kakšnih živalic, ki si jih, razen izjemoma kot hišnega ljubljenčka,  ravno ne želimo v našem domu.

 

Neverjetno je dejstvo, da so to bila dejansko cela mesta. Imeli so bolnišnico, sobo za sestankovanje, šolo, spalnico… Seveda ne urejeno po najmoderjenših standardih, a dovolj za preživetje.

Naslednja izjemna točka je definitivno otok Koh Rong Samloem (Kambodža), kjer sva dva tedna, v zameno za hrano in prenočišče, mlademu avstralskemu paru pomagala graditi njune sanje – nekakšen guest house z vegetarijansko/vegansko restavracijo, jogo, tattoo studijem,… Res sva delala – urejala "hišo", gradila/sestavljala pohištvo, izdelovala napise, zbirala ideje, … a delo ni bilo preveč naporno, še posebaj ne, ker sva delala na "sanjskem placu".

 

Otok je bil, verjetno še vedno je, redko poseljen. Ima tisto pristnost domačinov. Turisti v ta del množično ne prihajajo. Po otoku krožijo trije motorji (to so tudi vsa motorna prevozna sredstva), domačini se sprehajajo bosi, otroci ne poznajo ˝naše˝ tehnologije – že samo zamašek, dva ali trije so dovolj, da se cela gruča otrok ves dan igra zunaj na pesku. Okoli otoka je prava džungla – ja, bila sva tudi robinzona. Na vrhu otoka lahko vsak večer, če le imaš srečo, opazuješ najlepši sončni zahod, ponoči pa se, če je dovolj temno, odpraviš v morje in doživiš čudež. Meni osebno je bil to eden lepših delov potovanja. Verjetno vas zanima o čem pišem. V vodi se nahaja kril, to so majcene živali – svetleči plankton. Govorili so nama, da otoka brez tega doživetja ne smeva zapustiti. Ob prvem vstopu v morje in videnju parih lučk, sem bila malo razočarana. ˝Pa saj to ni nič posebnega.˝ Nato, pa sva šla malo globje in… kar naenkrat sva postala superjunaka - ZandA. Karkoli sva naredila, premaknila roko ali nogo, zaplavala… spremljalo naju je na tisoče lučk. Neverjetno. Ob takšnih stvareh se počutiš resnično malega in se še bolj zaveš dejstva, da skoraj vse kar vemo, kar je izumilo človeštvo, vse ideje… prihajajo iz narave, od bitij, ki jih imamo za manj vredne. Občutiš srečo in zadovoljstvo, da si naredil ta korak, da spoznavaš, raziskuješ in da si odšel na pot v neznano.

 

To je bil tisti eden od trenutkov v katerih mi je zastal dih.

Seveda pa, če sva že bila v Kambodži, nisva mogla kar preskočiti slavni Angkor Wat – največji verski spomenik na svetu, med drugim znan tudi po snemanju filma Tomb Raider. Midva sicer nisva šla v glavni del templja. Izbrala sva malo manj turistično in cenejšo alternativo - Beng Mealea . Dva dni, sva preživela v zelo pristni, majhni vasici, brez elektrike, obdani s templji. Ob zanimivih gradnjah, starih že skoraj 1000 let, te spremlja poseben občutek in spoštovanje. O tem več povedo slike, zato bom priložila kakšno več. To je bila še ena filmska izkušnja, v kateri se je Aleš zlahka prelevil v Indiana Jonesa :)

Zanimiva je bila tudi izkušnja na Tajskem, kjer sva bila ravno v času kraljeve smrti. Vse prebivalce je ta novica, čeprav je bila pričakovana, zelo pretresla. Vendarle je bil kralj z najdaljšim stažem, ki je državi kraljeval kar 70 let. Za njih je bil pravi ljudski človek, ki so ga zelo spoštovali, njegove podobe pa so krasile stene marsikaterega doma. Žalovala je cela država. Po vseh mestih in vaseh sva opazovala slike kralja Bhumibol Adulyadej-a, obdane s črno-belimi trakovi.

 

Ljudje so ob omembi kralja jokali, niso mogli dojeti, da ga ni več. Vseeno pa je bil pri vsem tem zanimiv njihov način žalovanja. Žalovanje je bilo praznovanje oz. čaščenje umrlega. Na glavnem trgu Bangkoka sva okusila vso tajsko hrano, ki je do takrat še nisva imela priložnost. Vsepovsod je bila masa ljudi, in seveda med njimi tudi midva. Nisva pričakovala, da bova dobila kaj za pod zob. Pa ni bilo samo kaj. Domačini so nama razdelili cele vrečke, da sva lahko kaj nesla tudi ˝domov˝. Kadar sva kaj preskočila, so naju kar sami postavili v ˝čakalno˝ vrsto. ˝Saj je vse zastonj in to morata poskusiti, kralj časti, ˝ so dejali. Iz vse te žalosti, so naredili prav zanimiv, družaben dogodek.

Omembe vredna je tudi pokrajina na severnem delu Tajske, in da ne omenjam Laosa. Vse je težko zaobjeti in deliti.

 



Hvala za branje. Če vam je bil članek zanimiv ali ste v njem našli kaj koristnega, ga ne pozabite pokazati prijateljem. Z gumbi spodaj ga lahko delite na popularnejših družbenih omrežjih.

Vesela bova vsakega odziva. Pozitivnega ali negativnega :) Kontaktirate naju lahko preko kontaktnega obrazca in izrazite svoje mnenje, postavite vprašanje ali delite svoje izkušnje, predloge, pripombe...


São Roque in São Paulo, Brazilija
Pot v Vang Vieng, Laos
Kako najceneje do jezera Bajkal?
Kako najceneje do kitajskega zidu?
Zapolnjeno 2018
O tej poti